Bolj neposredno so jih [ameriški veliki biznis] prizadevala razkritja, do katerih so pripeljale raziskave in preiskave ne le Protimonopolnega oddelka, temveč tudi Sekcije za ekonomsko vojno, Oddelka za nadzor nad tujimi denarnimi sredstvi pri finančnem ministrstvu in nekaterih preiskovalnih skupin v senatu. Zbrani so bili številni dokazi o široko razpredenih zvezah in povezavah med ameriško veliko industrijo in financami ter vodilnimi nemškimi industrialci in finančniki. Istočasno so analitiki v omenjenih vladnih službah jasno pokazali, da je nemški veliki biznis igral ključno vlogo v nacističnem režimu. Ker so bile ZDA v vojni proti Nemčiji, so ta razkritja že sama po sebi povzročala hudo zadrego za domačo veliko industrijo in finance. Še hujše zanje je bilo odkritje analiz, da so se ameriški vodilni biznismeni držali obveznosti, določenih v pogodbah z nemškimi firmami, ki so bile po eni strani v prid nemški oboroževalni industriji, po drugi pa so kompromitirale ameriške priprave na vojno in vodenje vojne. V odgovor na razkritja teh dejavnosti se je vojno ministrstvo postavilo v bran podjetjem, omenjenim v poročilih, in jih skušalo zaščititi pred nadaljnjimi preiskavami in kritiko. Vojno ministrstvo je uspelo in kampanja proti monopolom je postala žrtev mobilizacije za vojno, kakršno je uveljavljalo to ministrstvo. Natančneje, postala je prva žrtev vojne znotraj ameriške vlade, ki se je bila okrog tega, kako naj bi se vojskovala vojna proti silam osi. Že leta 1941 sta ministrstvi za vojno in mornarico pritiskali na Roosevelta, naj suspendira preiskave proti velikemu biznisu. Argument proti njim je bil, da povzročajo "zastoje v produkciji". S tem sta ministrstvi za vojno in mornarico obrnili ost kritike, ki je prihajala iz Protimonopolnega oddelka, nazaj proti njemu. Arnold in njegovi preiskovalci so namreč pokazali, da je "veliko primanjkljajev in 'zastojev v produkciji' v [za vojno] ključnih industrijah, kakršne so bile tiste, ki so proizvajale magnezij, optične instrumente, sintetični kavčuk in kemikalij, nastajalo zaradi 'ekonomske pete kolone', zaradi kartelnih sporazumov in dogovorov o patentih med nemškimi firmami, kakršni sta bili Krupp in I.G., in ameriškimi velikani kot Du Pont, General Electric in Standard Oil". Predstavniki ameriškega biznisa so bili gluhi za klice, naj bolj odločno preprečujejo nadaljnje "ekonomsko sabotiranje obrambne industrije" zaradi "tujih sil", in so namesto tega krenili v napad na Protimonopolni oddelek.

— Črna internacionala by Tomaž Mastnak (Oranžna zbirka, #38) (Page 50 - 52)