Medtem, ko je ameriška ekonomska politika sprejela keynezianizem, reguliran liberalni kapitalizem z močno vlogo države, se to v Nemčiji ni zgodilo, ker so ekonomsko politiko okupacijske oblasti oblikovali neolib hardlajnerji, biznismeni in bankirji, ki so že v osnovi, v skladu s svojimi finančnimi interesi, nasprotovali vmešavanju države v gospodarstvo.
User Profile
Co-host of monthly critical tech #radio show / #podcast Techno Enema, #emacs, #dactyl, #diy, #guix, working with #drupal also #communist and nudist. Part of #kompot #LibreHosting collective. #fediverse enthusiast. also #cats and #mushrooms, #foss
mastodon: @len@toot.si
This link opens in a pop-up window
Len's books
2025 Reading Goal
70% complete! Len has read 12 of 17 books.
User Activity
RSS feed Back
Len quoted Črna internacionala by Tomaž Mastnak (Oranžna zbirka, #38)
Če vidimo v keynesianstvu zagovarjanje vloge države v ekonomiji z liberalističnih pozicij, je Foucaultova oznaka Keynesa logična. Faktično pa Keynes ni igral velike vloge ne pri oblikovanju ordoliberalistične teorije ne v povojnih razpravah o nemški ekonomiji in ekonomski politiki. V razpravo ga niso vlekle niti vojaške oblasti. Če je držalo, da je bilo do leta 1948 v ZDA "večina ekonomistov v vladi keynesiancev", se to ni prelivalo v ameriško okupacijo Nemčije. Ekonomist Albert Hirschman, po lastnih besedah "aktivni udeleženec v tistih dogodkih", je dejal, da je bilo paradoksno, da ZDA, ki so se same spreobrnile v keynesianizem, keynesianizmu niso dovolile vstopiti v Nemčijo. Paradoks je razložil s tem, da so bili vrhovni položaji v ameriški vojaški vladi v Nemčiji "dani vojaškim oficirjem in izkušenim biznismenom, bankirjem, pravnikom in drugim menedžerskim tipom". Vodilni kader vojaške vlade je bil torej rekrutiran iz skupin, ki "nikakor niso bile spreobrnjene v keynesianizem in so se, kolikor so o tej zadevi imele kakšno mnenje, nagibale k sovražnemu odnosu do njega".
— Črna internacionala by Tomaž Mastnak (Oranžna zbirka, #38) (Page 180 - 181)
Len quoted Črna internacionala by Tomaž Mastnak (Oranžna zbirka, #38)
Bolj neposredno so jih [ameriški veliki biznis] prizadevala razkritja, do katerih so pripeljale raziskave in preiskave ne le Protimonopolnega oddelka, temveč tudi Sekcije za ekonomsko vojno, Oddelka za nadzor nad tujimi denarnimi sredstvi pri finančnem ministrstvu in nekaterih preiskovalnih skupin v senatu. Zbrani so bili številni dokazi o široko razpredenih zvezah in povezavah med ameriško veliko industrijo in financami ter vodilnimi nemškimi industrialci in finančniki. Istočasno so analitiki v omenjenih vladnih službah jasno pokazali, da je nemški veliki biznis igral ključno vlogo v nacističnem režimu. Ker so bile ZDA v vojni proti Nemčiji, so ta razkritja že sama po sebi povzročala hudo zadrego za domačo veliko industrijo in finance. Še hujše zanje je bilo odkritje analiz, da so se ameriški vodilni biznismeni držali obveznosti, določenih v pogodbah z nemškimi firmami, ki so bile po eni strani v prid nemški oboroževalni industriji, po drugi pa so kompromitirale ameriške priprave na vojno in vodenje vojne. V odgovor na razkritja teh dejavnosti se je vojno ministrstvo postavilo v bran podjetjem, omenjenim v poročilih, in jih skušalo zaščititi pred nadaljnjimi preiskavami in kritiko. Vojno ministrstvo je uspelo in kampanja proti monopolom je postala žrtev mobilizacije za vojno, kakršno je uveljavljalo to ministrstvo. Natančneje, postala je prva žrtev vojne znotraj ameriške vlade, ki se je bila okrog tega, kako naj bi se vojskovala vojna proti silam osi. Že leta 1941 sta ministrstvi za vojno in mornarico pritiskali na Roosevelta, naj suspendira preiskave proti velikemu biznisu. Argument proti njim je bil, da povzročajo "zastoje v produkciji". S tem sta ministrstvi za vojno in mornarico obrnili ost kritike, ki je prihajala iz Protimonopolnega oddelka, nazaj proti njemu. Arnold in njegovi preiskovalci so namreč pokazali, da je "veliko primanjkljajev in 'zastojev v produkciji' v [za vojno] ključnih industrijah, kakršne so bile tiste, ki so proizvajale magnezij, optične instrumente, sintetični kavčuk in kemikalij, nastajalo zaradi 'ekonomske pete kolone', zaradi kartelnih sporazumov in dogovorov o patentih med nemškimi firmami, kakršni sta bili Krupp in I.G., in ameriškimi velikani kot Du Pont, General Electric in Standard Oil". Predstavniki ameriškega biznisa so bili gluhi za klice, naj bolj odločno preprečujejo nadaljnje "ekonomsko sabotiranje obrambne industrije" zaradi "tujih sil", in so namesto tega krenili v napad na Protimonopolni oddelek.
— Črna internacionala by Tomaž Mastnak (Oranžna zbirka, #38) (Page 50 - 52)
Medvojno sodelovanje ameriškega in nemškega velikega biznisa (khm khm IBM).
Len rated Črna internacionala: 5 stars

Črna internacionala by Tomaž Mastnak (Oranžna zbirka, #38)
Črna internacionala se osredotoča na dogajanje v okupirani Nemčiji po 2. svetovni vojni in dokazuje, da je bila uvedba neoliberalizma …
Len finished reading Črna internacionala by Tomaž Mastnak (Oranžna zbirka, #38)
Odlična analiza vpeljave neoliberalizma v zahodni okupacijski coni v Nemčiji. Močno priporočam v branje, saj Mastnak razgradi zahodno ekonomsko propagando in prikaže kakšni so bili dejanski ekonomski ukrepi ameriške vojaške oblasti, v katero se je proti koncu vojne javilo precej pomembnih poslovnežev, ki so izvajali svoje ekonomske (neoliberalne) ukrepe in so zaobšli uradni ekonomski program ameriškega zunanjega ministrstva (omejitev moči težkoindustrijskih kartelov). Omenjeni poslovneži so imeli že pred vojno (in med njo) z nacistično Nemčijo donosne poslovne vezi, zato so imeli finančni interes po ohranitvi ekonomskih kartelov/ekonomskega sistema, ki je sodeloval pri vzponu nacizma in zatiranju delavskega gibanja. Uradni ekonomski program, ki ga je pripravilo ameriško zunanje ministrstvo, jim je v pičlih dveh letih uspelo tudi ovreči. Obvezno čtivo za politične živali.

🎉 Development for Mastodon compatible #ActivityPub polls in #WordPress is starting. This project is receiving funding from the latest round of the NGI Zero Commons Fund. #ngi0 #NLnet
Len rated Dobri vojak Švejk 2: 4 stars

Dobri vojak Švejk 2 by Jaroslav Hašek, Jože Zupančič, Bogdan Gjud
Slikovita pripoved o preživetju v turbolentnem času pred prvo svetovno vojno na Češkem pod Avstoogrsko kolonialno oblastjo.
Len quoted Dobri vojak Švejk 2 by Jaroslav Hašek
Bataljonu je bil dodeljen "vojni zdravnik", star medicinec in burševec Welfer. Znal je piti in se pretepati, pri tem pa je imel medicino v mezincu. Študiral je na medicinskih fakultetah v raznih vseučiliških mestih Avstro-Ogrske, prakticiral po najrazličnejših bolnišnicah, doktorata pa ni imel zato, ker je bilo v oporoki, ki jo je bil njegov stric zapustil dedičem, rečeno, naj izplačujejo medicincu Friederiku Welferju letno štipendijo, dokler Friederik Welfer ne bo imel zdravniške diplome. Štipendija je bila približno štirikrat večja od plače asistenta v bolnišnicah in kandidat medicine Friederik Welfer si je pošteno prizadeval svojo promocijo za doktorja vsega zdravilstva odložiti na najbolj oddaljene čase. Dedidiči so se po pravici kar penili od jeze. Razglašali so ga za bebca in si na vse kriplje prizadevali vsiliti mu bogato nevesto, da bi se ga odkrižali. Da pa bi jih še bolj razjezil, je kandidat medicine Friederik Welfer, član kakih dvanajstih burševskih društev, izdal na Dunaju, v Leipzigu in v Berlinu več zbirk zelo spodobnih pesmi. Sodeloval je pri Simplicissimu in študiral dalje, ko da se ne kopičijo na nebu črni oblaki. Prišla pa je vojna, ki je skočila medicincu Friederiku Welferju podlo v hrbet. Pesnika knjig Lachende Liede, Krug und Wissenschaft in Märechen und Parabelen (Smejoče se pesmi, Vrč in znanost, Pravljice in prispodobe) so tebi nič meni nič poklicali k vojakom in neki dedič v vojnem ministrstvu je poskrbel, da je podjetni Friederik Welfer napravil "vojni doktorat". Napravil ga je pismeno. Dali so mu vrsto vprašanj, na katera naj bi odgovoril, in na vsa je odgovoril vedno enako: "Lecken Sie mir Arsch". (Pište me v rit.) Čez tri dni mu je obrst sporočil, da je dobil diplomo doktorja vsega zdravilstva, saj je bil že zdavnaj zrel za doktorat, da ga višji štabni zdravnik dodeljuje pomožni bolnišnici, da bo hitro napredovanje odvisno od njegovega vedenja, da je imel sicer v raznih univerzitetnih mestih dvoboje z oficirji, da je vse to o njem znano, da pa je zdaj, v vojni, vse pozabljeno.
— Dobri vojak Švejk 2 by Jaroslav Hašek, Jože Zupančič, Bogdan Gjud (Page 69 - 70)
Len finished reading Dobri vojak Švejk 2 by Jaroslav Hašek
Knjiga ima precej humorističnih vložkov, medtem ko so tragične stvari, recimo klavnica na fronti, kazni za osumljene dezerterstva itn., večinoma omenjene bolj mimogrede. Avstrijski vodstveni kader je prikazan povsem dekadentno in večinoma brez kakršne koli skrbi za vojake. Knjiga je po 100 letih še vedno zelo aktualna.
Len started reading Dobri vojak Švejk 2 by Jaroslav Hašek

Dobri vojak Švejk 2 by Jaroslav Hašek, Jože Zupančič, Bogdan Gjud
Slikovita pripoved o preživetju v turbolentnem času pred prvo svetovno vojno na Češkem pod Avstoogrsko kolonialno oblastjo.
Len finished reading Dobri vojak Švejk by Jaroslav Hašek
Len commented on Dobri vojak Švejk by Jaroslav Hašek
Prigoda dobrega #Emacs uporabnika Poldeta
Namesto, da bi v eni noči obhodil 28 gostiln, a v vsaki ne spil več kot treh vrčkov piva, je Polde 2 tedna načrtoval, kako bo umetno inteligenčnega chatbota vprašal, zakaj njegov klic funkcije (re-search-forward "\n\n+" (end-of-buffer) t 1) ne najde dveh zaporednih prehodov v novo vrstico.