Hecne zgodbe, razen zadnje (Adam, Eva). Verjamem, da je ta zgodba pač produkt svojega časa, vendar je v njej toliko stereotipov moški-ženska in čudnega duhovičenja, da mi je bilo prav mučno brati. Vrhunec je na zadnji strani, kjer Eva modruje, da ima Adama rada samo zato, ker je moški. Tudi, če bi bil glup, grd (ok, to še sprejmem), nasilen in grob. Skoraj v vseh zgodbah so ženske prikazane kot neumne in klepetave. Duh časa gor ali dol - bljak.