User Profile

Hecne zgodbe, razen zadnje (Adam, Eva). Verjamem, da je ta zgodba pač produkt svojega časa, vendar je v njej toliko stereotipov moški-ženska in čudnega duhovičenja, da mi je bilo prav mučno brati. Vrhunec je na zadnji strani, kjer Eva modruje, da ima Adama rada samo zato, ker je moški. Tudi, če bi bil glup, grd (ok, to še sprejmem), nasilen in grob. Skoraj v vseh zgodbah so ženske prikazane kot neumne in klepetave. Duh časa gor ali dol - bljak.

Po 140 strani obupal in nehal z branjem. Ni me pritegnila. Če nekdo v knjigi dvakrat vzklikne "Jaz sem feministka", to knjige še ne naredi feministične. Odnosi in dialogi so se mi zdeli dolgočasni.

Malenkost me spominja na Huellebecqa. Avtobiografski roman s finimi vmesnimi filozofskimi prebliski. Kritiko družinskega življenja pač opiše glede na svoje izkušnje. Lahko je tudi drugače, ne bi mu bilo treba posplošiti svoje negativne izkušnje na vse družine. Pristranskost in priviligiranost višjega sloja se vidi skoraj v vsakem stavku, preko tega očitno ni zmogel.

Po 140 strani obupal in nehal z branjem. Ni me pritegnila. Če nekdo v knjigi dvakrat vzklikne "Jaz sem feministka", to knjige še ne naredi feministične. Odnosi in dialogi so se mi zdeli dolgočasni.

Debelo krokodiljo solzo sem potočil malo pred koncem in na koncu. Kljub parim katastrofam se konci povežejo pravilno in je vse bolj ali manj prav. Ne vem, če je hotel pisatelj kompenzirati tiste smrti s pocukranimi popravljenimi odnosi. Konjeniške vrstice sem preskrolal, me ne zanima. Literarni stil mi je nenavaden, a odličen. Zato mi je ta knjiga ena najboljših knjig nasploh.