Len quoted Most na Drini by Ivo Andrić
"Pazljivo poslušam vse te diskusije; vaju kakor tudi druge šolane ljudi v trgu; tudi časnike in revije prebiram. In kolikor dalj vas poslušam, toliko bolj sem prepričan, da večina teh ustnih ali pismenih diskusij ni v nobeni zvezi z življenjem in njegovimi resničnimi zahtevami in problemi. Jaz namreč življenje, pravo življenje, opazujem iz največje bližine, vidim ga na drugih in čutim na sebi. Mogoče se motim, pa tudi izraziti se ne znam dobro, toda pogostokrat se mi vsiljuje misel, da sta tehnični napredek in sorazmerni mir v svetu ustvarila neke vrste zavetrje, neko posebno ozračje, umetno in nestvarno, v katerem se en razred ljudi, tako imenovano izobraženstvo, lahko prosto vdaja brezdelni in zanimivi igri z idejami in „nazori o življenju in svetu“. Neko vrsto steklenih gredic duha z umetno klimo in eksotično floro, toda brez vsake zveze z zemljo, s stavrnostjo in trdoto tal, po katerih se premikajo množice živih ljudi. Vi mislite, da razpravljate o usodi teh množic in o tem, kako jih boste uporabili v bojih, da bi dosegli višje smotre, ki jim jih sami zastavljate, v resnici pa kolesa, ki se vrte v vaših glavah, niso v nikakršni zvezi z življenjem množic, celo ne z življenjem na splošno. Tu postaja vaša igra nevarna ali vsaj lahko postane nevarna, tako za druge kot tudi za vas same."
— Most na Drini by Ivo Andrić (Page 294)
Kontekst: Razmišljanje študenta Glasinčanina, študenta gozdarstva, med pogovorom s Stikovićem ob večernem sprehodu po mostu na Drini, ob prelomu 19. stoletja.
Meta: vsaj en citat na knjigo se mi zdi fino dodat (sploh, če je knjiga zanimiva). Drgač mi je pa zanimivo, koliko različnih skupin realnosti ljudi obstaja. Na koncu ima vsak svojo, ampak mislim, da se jih da tudi malo združit glede na okoliščine, v katerih se nahajamo. Nemalokrat opažam, kako si nezavedno racionaliziramo želje in odločitve, prav glede na okoliščine, ampak tega hkrati ne priznamo.
